YouMMe Film: Antisocial
Socialni mediji
Osnovne informacije
Whatsapp, Instagram, Υoutube, Facebook itd. so socialni mediji, imenovani tudi družbena omrežja, ki jih otroci in mladi poznajo in imajo radi. Izraz socialni mediji se na splošno nanaša na vsa omrežja, po katerih poteka digitalna komunikacija in kjer z emotikoni lahko ustrezno izrazimo čustveno sodelovanje vsakega posameznika. Otroci in mladi si danes ne morejo predstavljati sveta brez interneta. Meja med resničnim in virtualnim svetom postaja čedalje bolj zamegljena z deljenjem resničnih in praktično spremenjenih izkušenj po družbenih omrežjih.
Ali mladi med seboj delijo vse? Odgovor je ne. Podobe in način življenja, predstavljeni na družbenih omrežjih, ne odražajo resničnega življenjskega okolja mladostnikov. Namesto tega njihove objave na družbenih medijih kažejo njihovo idealno sliko o sebi. Preden kliknejo na gumb »Skupna raba/objavi«, filtrirajo in optimizirajo svoje vsakdanje življenje, ki ga nato delijo v svojem profilu. Pravzaprav ne delijo vseh podrobnosti svojega življenja, temveč le to, kar želijo, da drugi vedo o njih, in še to s posebnimi filtri.
Zabavajo ali prizadenejo? Enostavno bi bilo vso krivdo očitati medijem, vendar to ne bi bilo prav. Družbena omrežja so bila razvita za zabavne namene in za zadovoljevanje velikih potreb po komunikaciji. Kljub temu pa uporaba (intenzivnost, pogostost, trajanje) včasih pokaže nasprotno od želenih rezultatov. Jasno je, da v primerih, ko otrok preživi veliko časa na družbenih omrežjih, v svojem vsakdanjem življenju zanemarja druge potrebe in obveznosti, kot so potreba po druženju, šolske in osebne dejavnostih itd. Vplivi družbenih omrežij na otrokovo psiho so lahko negativni, v nekaterih primerih celo katastrofalni. Družbena omrežja lahko izvajajo velik pritisk zaradi vzornikov, ogromne gostote informacij, lažnih novic in nenehnega agresivnega bombardiranja z oglaševanjem. Mladostniki pogosto nimajo potrebne refleksije za razlikovanje resničnosti od virtualne resničnosti.
Following – FOMO (ali Fear of missing out – strah pred tem, da bomo nekaj zamudili) je izraz, povezan s strahom, da bi »zamudili nekaj, kar se dogaja«, in je nastal z uporabo družbenih medijev. Ljudje, ki živijo s tem strahom, imajo nenehno ponavljajočo se skrb, da bo imel kdo drug vznemirljivo izkušnjo, iz katere so izključeni. Na žalost bo to omogočilo, da bodo dolgo časa na spletu, da bi ugotovili, kaj počnejo drugi, kar bo ustvarilo začaran krog, iz katerega je težko izstopiti. Stresno je ustvariti vtis, da ste vedno na spletu, in da se morate takoj odzvati na sporočila. Ta pritisk je opazen predvsem pri številnih odraslih, deloma tudi celo pri otrocih. Po besedah družboslovca Kara Bookerja imajo zlasti mlada dekleta močan občutek strahu in so pod pritiskom, ki izhaja iz družbenih medijev, ker so dekleta dovzetnejša za medsebojno primerjavo. Pridobiti več in več »prijateljev« ali »sledilcev« je lahko za nekatera dekleta velik pritisk.
Digitalna skupnost je danes sestavni del naše družbe. Toda, ali bi kdaj opisali svoje skrbi ali interese neznancu, ki ga srečate na poti domov? Bi mu zaupali, kako načrtujete konce tedna, načrte za bližajoče se poletne počitnice, cilje za prihodnja leta ali kraje, ki jih želite obiskati s partnerjem? Bi mu prikazali fotografije osebnih trenutkov ali na zemljevidu pokazali svoj naslov ali naslov svojega delovnega mesta? To se zgodi na družbenih medijih nenehno, ne da bi uporabniki lahko vplivali na to, kdo ima dostop do njihove vsebine.
Praktični nasveti
Naslednji nasveti vam bodo pomagali povečati varnost in vas ozavestili o nevarnostih na internetu:
- Ne prijavite se preko družbenih medijev.
Na druga spletna mesta se ne smete prijaviti prek družbenih medijev, čeprav je to lažje in hitreje kot prijava z novim geslom. Še posebej Facebook ponuja to prijavno funkcijo za druga spletna mesta in jo povezuje z več različnimi storitvami za zbiranje podatkov. - Ne posredujte osebnih podatkov.
Ne smete posredovati nobenih osebnih podatkov, kot so starost, domači naslov, šola, lokacija, ki bi lahko zanimala zlikovce. - V spletni profil ne vnesite gesla.
Vaša gesla morajo biti zaupna. Deliti geslo ni znak prijateljstva. - Izberite varna in težka gesla.
Zaradi lastne varnosti morate gesla redno spreminjati. Informacije o varnem geslu najdete v razdelku »Zaščita podatkov – varno geslo«. - Bodite pozorni na prošnje prijateljev.
Zahteve za prijateljstvo od tujcev ne smete kar tako potrditi. Starše in zakonite skrbnike je treba takoj obvestiti, če se neznana oseba v resnici želi srečati z njihovim otrokom. - »Prijatelji in osebni podatki«.
Če sprejmete prošnjo za prijatelja, morate vedeti, da ima ta oseba dostop do osebnih podatkov vašega otroka, vključno s fotografijami in kontaktnimi podatki, ki se pojavijo na njihovem profilu. - Blokirajte neprijetna sporočila.
Če otroci v klepetu dobijo neprijetna sporočila ali jih nadlegujejo, naj to osebo odstranijo s seznama prijateljev. To blokira nadaljnji stik in preglednost v vašem lastnem profilu. - Objavljanje pomeni objavljanje!
Ko je objava objavljena, je javna. Skupaj z otrokom razmislite, ali je dobro, če npr. učitelj ali stari starši vidijo to objavo – če ni, potem ne bi smela biti objavljena. Pripombe in odzivi na prispevke drugih ter tudi nadaljnje pošiljanje prispevkov je potrebno skrbno premisliti. Tudi te lahko marsikdo prebere in komentira. - Uporabite funkcijo zaklepanje tipkovnice/ekrana.
Priporočljivo je, da telefona nikoli ne pustite odprtega, ko ste povezani s spletom. V primeru kraje lahko to povzroči veliko škodo. - Nočni mir!
Če mobilni telefon uporabljamo pred spanjem, se možgani aktivirajo na podlagi prejetih informacij. Zaslonska lučka zavira proizvodnjo melatonina (hormona, ki nadzira ritem spanja in budnosti). Izkušnje so pokazale, da je koristno, da pametni telefon ponoči »uspavate«, npr. na centralni polnilni postaji, ki ni v spalnicah. - Čas za odmor.
Da bi se vi in otrok lahko sprostili, je smiselno urediti odmore pri uporabi pametnih telefonov, torej čas, ko družina pametnega telefona ne uporablja. - Redno skupaj brskajte po spletu.
Ponuditi otroku, da skupaj brskata, vam omogoča, da se seznanite z njegovi spletnimi interesi in lahko nanje vplivate.
