Osnovne informacije

Lažne novice namerno širijo lažne, zavajajoče ali ponarejene informacije. Namen in cilji so lahko različni. Vrste lažnih sporočil so (po Desai in drugi, 2018):

• satira ali parodija (brez slabih namenov),
• zavajajoča vsebina (podaja napačne informacije o določeni temi ali osebi),
• lažna vsebina (namerna objava napačne vsebine, ki navaja verodostojen vir),
• izmišljena vsebina (vsebina je stoodstotno napačna in je bila ustvarjena, da povzroči škodo),
• napačne povezave (kjer se naslov, fotografija ali povzetek ne ujemajo z vsebino),
• napačna vsebina (kadar se verodostojna vsebina deli z napačnimi kontekstnimi informacijami),
• manipulirana vsebina (kadar je verodostojna vsebina ali fotografija manipulirana z drugimi podatki).

Drugi izraz, ki se pogosto uporablja v tem kontekstu, je hoax, kar v angleščini pomeni potegavščino, šalo. Danes je hoax neresnično sporočilo, ki se širi v tiskanih medijih, po družbenih omrežjih ali na druge načine, za katere mnogi menijo, da so resnični, in jih zato delijo prijateljem, sodelavcem in sorodnikom. Izvedite, kako ugotoviti, ali imate pred seboj hoax ali lažno novico. hilfreichen Tipps 
Živimo v vedno bolj omreženem svetu informacij, v katerem se da razmeroma enostavno in zlonamerno objavljati lažna poročila. Dejstvo je, da lažne novice privabljajo veliko občinstva in bralcev.
Dokler se lažna poročila prepoznajo kot taka, to ni težava. Vendar so v raziskavi Edelman Trust Barometer v letu 2018 ugotovili, da do 59 % vprašanih ne loči resničnih novic od lažnih poročil. Po podatkih 12. Evropskega komunikacijskega monitorja so družbena omrežja, kot so Facebook, Twitter, Snapchat itd., vir 81,3 % vseh zavajajočih lažnih vesti. Zavoljo tega se politična ali drugačna propaganda lahko tako širi. Ustvarjalci lažnih poročil si prizadevajo za čim boljši doseg v najkrajšem mogočem času.
Lažna poročila ali lažne novice so avtorjem lahko donosen vir denarja. Zato ne zaupajte sumljivim novicam in ne klikajte nanje. Zaupajte svojemu občutku in zdravi pameti.

Mogoče negativne posledice širjenja lažnih novic (Allcott in Gentzhow, 2017, str. 219):

• bralci, ki verjamejo lažnim poročilom in imajo zato napačna prepričanja;
• napačna prepričanja in mnenja, ki lahko vplivajo na demokratično odločanje posameznikov;
• bralci, ki postajajo bolj skeptični do uveljavljenih medijskih organizacij in imajo večje težave s prepoznavanju verodostojnih oziroma neverodostojnih vsebin;
• vse te posledice lahko povzročijo manjše povpraševanje po visokokakovostnem poročanju.